.png)
Ste se kdaj vprašali na koga bi se obrnili, ko ste pred določenim življenjskim izzivom, v katerem se v svoji koži ne počutite lagodno, storilnostno ste neučinkoviti, morda razdražljivi, izčrpani, odnosi so slabi, počutite se tujec v lastnem telesu... V iskanju pomoči in razumevanja svojega stanja se praviloma najprej obrnemo na izbranega osebnega zdravnika, ki nam glede na opisane simptome predpiše vrsto zdravljenja, pogosto tudi antidepresive, napoti k psihiatru in v redkih primerih predlaga zdravljenje s psihoterapijo. Pogosto se poklice psihoterapevt, psihiater in psiholog zamenjuje, sploh če niste toliko seznanjeni s področjem in se že ob tem, ko slišite besedo "psiho" ne počutite lagodno. Žal obstaja tudi družbeni predsodek pred tem, da bi se za razreševanje osebnih stisk obrnil na "psiho"strokovnjaka, "Saj pa ja zmoremo sami!".
Podajam vam nekaj informacij, preko katerih boste lažje razumeli in razločevali te tri poklice in tako vedeli, kdo je vaša prava izbira in sogovornik, ko se znajdete pred določenim psihološkim izzivom.
Psiholog je svoje šolanje končal na Filozofski fakulteti, smer psihologija. S psihološko izobrazbo je zaposljiv v mnogih panogah in področjih, najpogosteje v zdravstvu, šolstvu, kadrovskih službah, vzgojno-izobraževalnih zavodih, socialnovarstvenih programih, državni upravi, v raziskovalnih agencijah, športu, gospodarskih panogah. Glede na specializacijo se lahko specializira za kliničnega psihologa ali športnega psihologa. S psihologom se prvič srečamo kot otroci na sistematičnem pregledu pri treh letih starosti, nato spet pred vstopom v šolo, ter pri testiranjih za ugotavljanje poklicne nadarjenosti, morda kasneje pri iskanju zaposlitve, kjer je psiholog na strani delodajalca, ki za svoje podjetje išče ustrezne psihološke profile, ali v bolnici ob izzivih telesnih bolezni in žalovanja. Poglavitno delo, ki ga psiholog opravlja je psihološko diagnosticiranje, kjer s pomočjo psiholoških testov prepoznava posameznikove lastnosti, prav tako pa opravlja tudi psihološko svetovanje in podporo ob življenjskih preizkušnjah. Obstajajo psihologi koncesionarji, do katerih lahko pridete z napotnico in tisti brez koncesije, ki svojo prakso opravljajo kot zasebniki.
Psihiater je zdravnik, ki je svoje šolanje končal na Medicinski fakulteti in po študiju medicine specializiral psihiatrijo in jo zaključil s specialističnim izpitom. Šele z izpolnitvijo vseh pogojev lahko nastopi delo kot psihiater v kliničnih centrih, splošnih bolnišnicah, psihiatričnih bolnišnicah, v zdravstvenih domovih ali v zasebni ordinaciji, kjer delo opravlja na koncesijo ali brez nje. Psihiater ima kot zdravnik pristojnosti za izdajo receptov za zdravila ob zdravljenju duševnih motenj in duševnih bolezni, ter s svojim znanjem zna izločiti druge organske okvare ali bolezni, ki bi lahko povzročale podobne težave kot jih povzročajo duševne bolezni. Psihiatrična obravnava zaradi časovne omejenosti in določenih parametrov s strani ZZZS pacientu ne more nuditi kontinuiranih poglobljenih pogovorov. Njegovo delo zajema preprečevanje, diagnosticiranje ter zdravljenje duševnih motenj in bolezni. Na psihiatrično pomoč se obrnemo, kadar se soočamo z veliki psihičnimi obremenitvami ali motnjami in si sami ne znamo in ne zmoremo pomagati, najpogosteje smo k njemu napoteni od osebnega zdravnika.
Psihoterapevt
Pri psihoterapiji gre za obravnavanje človekove duševnosti. Psihoterapevt je v tem okviru usposobljen posameznik z ustrezno osebnostno strukturo, ki z ustreznimi tehnikami pogovora poskuša doseči samospoznanje obravnavane osebe o njenem psihičnem in duševnem funkcioniranju. Ozaveščanje je osnova, na kateri obravnavana oseba potem s pomočjo psihoterapevta izboljšuje vzorce vedenja, ki jo v dozdajšnjem življenju ovirajo pri uspešnem funkcioniranju. Pogosto takšno delo vodi do spremembe v smeri zmanjšanja težav. Poznamo veliko psihoterapevtskih smeri in šol, na primer: kognitivno-vedenjska, logoterapija, realitetno, psihodinamsko, objekt relacijsko, relacijsko družinsko in druge.
Od blagih do zmernih simptomih, ki se izražajo kot lažja depresivna ali anksiozna stanja kot so nespečnost, povečana utrujenost in brezvoljnost, občasni občutki strahu ter tesnobnosti je pametno razmisliti o psihoterapevtski obravnavi, ki skuša razumeti zakaj tako doživljate.
Ker nam bolečina pogosto povzroča popačeno sliko realnosti, se je ob njej pogosto težko soočati z občutki in se na njih odzvati. Ljudje smo socialna bitja, smo bitja odnosov. Zato potrebujemo drugega, ob komur se lahko zrcalim, validiram, prepoznavam. Psihoterapija je pot in ima smisel, če smo aktivni, osebno angažirani in na tej poti odstiranja vlagamo svoj maksimum. Cilji psihoterapije, bi lahko rekli, da je uvid v to kaj vse posameznika usmerja v njegovem delovanju, vedenju, čutenjih, doživljanju in mu skozi to omogoči predelavo zanj škodljivih vzorcev.
Pomembno je, da s svojimi duševnimi stiskami ne ostanete sami! Zato se, v kolikor preživljate težke trenutke in potrebujete strokovno pomoč, obrnite na ljudi, ki vam lahko prisluhnejo in pomagajo zdržati v težkem obdobju.