051 326 155 med 9. in 17. uro
.png)
PRISTOP IN NAČIN DELA
Ključni dejavnik psihoterapevtskega zdravljenja je odnos, ki se odvija med klientom in terapevtom. Ciljev psihoterapije je več, prvotno pa si prizadeva doseči človekove potenciale in spremembe, preko katerih se posledično dvigne klientova kvaliteta življenja.
Psihoterapevtski programi vsebinsko temeljijo na relacijski družinski paradigmi in praksi, ki jo je zasnoval prof. ddr. Christian Gostečnik. Model združuje relacijske teorije (Bowlby, Kohut, Fairbairn, Stern, Winnicott ...) s sistemskimi (Haley, Minuchin, Framo, Boszoromeyi-Nagy, Bowen ...). Utemeljena je na premisi, da je človek relacijsko bitje, bitje v odnosih, ki je še zlasti zaznamovano z odnosi in afektivnimi vzdušji doživljanja družine iz katere prihaja. Človek nezavedno celo življenje išče in na novo ustvarja ta poznana vzdušja, ki izvirajo iz temeljne potrebe po ohranitvi, kontinuiteti, povezanosti, pripadnosti osebnemu svetu odnosov in mu s tem zagotavljajo varnost in domačnost.
Relacijska družinska terapija temelji na prepričanju, da je družina edinstven socialni sistem s svojo strukturo in vzorci komuniciranja. Te vzorce določajo mnogi dejavniki, vključno s prepričanji staršev in vrednot, osebnosti vseh družinskih članov ter vplivom razširjene družine (stari starši, tete in strici). Kot posledica teh spremenljivk, vsaka družina razvija svojo edinstveno osebnost in identiteto, ki je močna in vpliva na vse njene člane.
V srčiki relacijske družinske terapije sta varnost in zaupanje, ki sta dve bistveni kvaliteti in osnova za terapevtsko delo. V terapevtskem prostoru si prizadevamo skupaj zgraditi in ustvariti vzdušje zaupanja, na osnovi katerega je mogoče zdravljenje.
Svojo terapevtsko prakso gradim na spoštovanju življenja in človekovega dostojanstva, empatiji in sočutju.
Vaš svet, ki se odvija v nenehnem dinamičnem gibanju in vzajemnem vplivanju treh sistemov, ki jih raziskujemo na treh relacijskih ravneh:
-
na sistemski ravni (nivo sistema odnosov v primarni družini iz katere prihajate),
-
interpersonalni ravni (nivo sistema odnosov z bližnjimi, pomembnimi drugimi, v partnerskem odnosu)
-
intrapsihični ravni (nivo sistema notranjega doživljanja in čutenja posameznika, kjer se ustvarjajo najgloblji nezavedni odnosi med jazom in objektom ter njuno afektivno povezavo s sistemsko in interpersonalno ravnjo).
Ker je vsak človek v svojem bistvu edinstven in neponovljiv, se pri delu prilagajam potrebam in željam klientov. Program dela se uskladi in dogovori na uvodnem srečanju.
Delo poteka v skladu z etičnim kodeksom AAMFT, katerega izvajanje nadzira Častno razsodišče Združenja zakonskih in družinskih terapevtov.
Slovenska zakonodaja ščiti odnos med klientom in psihoterapevtom, zato informacij pridobljenih na terapiji ni mogoče razkriti brez pisnega dovoljenja klienta. Vsi podatki pridobljeni v terapiji in drugih dejavnostih terapevtskih programov so tajni in varovani po Zakon o varovanju osebnih podatkov (Ur.l. RS št. 86/04), kodeksu etičnih načel v socialnem varstvu (ur. l. RS, št. 59/02) in etičnem kodeksu Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.
Vsakemu klientu tako zagotavljam zaupnost in diskretnost.
Iz Bloga
Relacijska družinska terapija ni samo za pare. Za koga je in kaj z njo pridobimo?
Psihijater, psiholog in psihoterapevt so trije poklici. Kdaj h komu po pomoč?
SPREMLJANJE IN PODPORA OB IZZIVIH NEPLODNOSTI
V programih narejenih za psihološko podporo in spremljanje parov ob izzivih (ne)plodnosti se zgledujem po programih, ki so bili postavljeni s strani mednarodne organizacije za svetovanje ob neplodnosti (IICO) in globalno gledano sodijo v splošni psihološki podporni program ob zdravljenju neplodnosti. Prav tako uporabljam znanja relacijske zakonske in družinske paradigme in prakse. V naši nedavno opravljeni študiji (2014) doživljanja izkušnje neplodnosti in pomena tega za psihoterapevtski proces, se je pokazalo, da izkušnjo neplodnosti lahko razumemo kot sprožilec in vstopno točko za razumevanje in raziskovanje relacij v odnosu do sebe, do partnerja, do družine, do družbe, do sveta, do Boga, do kulture. To vse so poti kanali poti samospoznavanja in zorenja, preko katerih se odvijajo odnosi in skozi katere srečujemo sebe. Kakor ta izkušnja ogromno vzame, tudi ogromo da.
Zaželjeno je, da se v terapevtsko obravnavo vključita oba partnerja, saj je starševstvo najpogosteje skupno potovanje, seveda pa se programov lahko udeleži tudi posameznica, posameznik.
Pri razreševanju stisk ob neplodnosti dajemo poudarek ozaveščanju in delu s čutenji ob izgubah, ki spremljajo neplodnost v razpisanih programih:
-
Individualna psihoterapija ob neplodnosti
-
Terapija za zakonce/pare ob neplodnosti
-
Skupina za samopomoč ob neplodnosti
-
Posvetovalnica
Izhodišče vsakega programa je 12 zaporednih srečanj. Srečanja praviloma potekajo tedensko, in sicer pri terapiji v obliki 50 minutnih, v skupini pa 90 minutnih pogovorov.
Ker vsakega posameznika ali par obravnavam individualno, se z njimi posebej dogovorim za obliko in dinamiko našega dela, ki ga prilagajam zmožnostim udeležbe na terapijah. Pogosto se namreč zgodi, da se zaradi specifičnih okoliščin, vezanih na zdravljenje neplodnosti, našega srečanja ne morete udeležiti.
Psihološko spremljanje v primeru težav s plodnostjo uspešno pomaga posameznikom, posameznicam in parom pri premagovanju življenjskih stisk na njihovi drugačni poti do družine.
Zagotavljam vam podporo pri:
-
postavljanju strukture in pridobivanjem kontrole nad svojim življenjem, v smislu postavljanju meja (do družine, službe, prijateljev z otroki);
-
poimenovanju, soočanju in predelavi frustracij ob vprašanju "Zakaj ravno jaz? Zakaj ravno mi2?";
-
tehnike za umiritev telesa, tehnike za delo s stresom in ohranjanje psihične kondicije pred, med in po postopkih,
-
relacijska zakonska terapija kot podpora razumevanju in predelavi vsebin vezanih na izzive v čustvenem procesiranju;
-
tehnike asertivne komunikacije kot podpora komunikaciji med partnerjema in v za vas visoko zahtevnih stresnih situacijah;
-
kognitivno vedenjski pristop za identifikacijo in predelavo disfunkcionalnih sporočil glede neplodnosti,
-
podporo pri žalovanju ob izgubah zaradi neplodnosti,
-
sprejemanje nosečnosti, poroda in morebitne rizičnosti,
-
podpora pri postavljanju partnerskega odnosa: vajinih pravil in načinu življenja,
-
sprejemanju novih vlog ob nastanku družine.
Za ohranjanje notranjega ravnotežja največ lahko storimo sami. Tudi tako, da se odločimo za psihološko spremljanje in pomoč psihoterapevta.