Neplodnost ima lahko zelo stresen vpliv na odnos med partnerjema. Ob vseh izzivih, ki jih prinašata diagnostika in zdravljenje neplodnosti, je partnerski odnos izpostavljen številnim čustvenim in odnosnim izzivom, ki se razvijejo kot posledica soočanja z neplodnostjo. Na žalost so pari le redko ob medicinski obravnavi poučeni o čustvenih vidikih neplodnosti ali o tem, kako negativno lahko neplodnost vpliva na njun odnos. Mnogi pari se niti ne zavedajo kako ranljiv in ogrožen je partnerski odnos, dokler ne doživita krize, ki se kaže bodisi v odtujitvi, pogostejših nestrinjanjih, prepirih, v najskrajnejšem primeru v pobudi za razhod ali prekinitev partnerske zveze.
Ko se partnerja odločita za otroka, k temu pristopita z upanjem in pozitivnim pričakovanjem, saj se bo zanositev slej ko prej tudi zgodila. Četudi sta pripravljena na to, da morda ne takoj, ostaja tisto upanje, da bo do zanositve prišlo v relativno kratkem času – v obdobju parih mesecev oziroma v obdobju enega leta. Prvo veliko razočaranje in šok doživita ko, po za njiju postavljenem časovnem okvirju, do zanositve ni prišlo. To je nekakšna točka preloma, ko začne enega ali oba partnerja skrbeti. Po navadi je to tudi čas, ko se obrneta na ginekologa in začneta raziskovati problem njune plodnosti.
Diagnoza neplodnosti je pogosto nepričakovana in skoraj vedno za partnerja predstavlja svojevrsten šok pospremljen z razočaranjem. Neplodnost vnese dvom in negotovost v proces načrtovanja družine. Ko je diagnoza neplodnosti postavljena, je par napoten k specialistu za neplodnost, ki ju spet napoti na mnoge dodatne preglede za odkrivanje vzroka ali vzrokov in zdravljenje neplodnosti.
Medtem, ko je zdravljenje zelo stresno za oba partnerja, obstaja velika kvalitativna razlika v intenziteti in stopnji stresa, ki ga vsak od partnerjev ob tem doživlja. Če nekoliko generaliziramo, lahko rečemo, da se pri ženskah pogosteje pojavijo občutki anksioznosti vezani na njihov menstrualni cikel in na plodne dneve v mesecu. Prav vsak mesec izkusijo budno pričakovanje mesečnega perila. Ob nastopu menstruacije izkusijo žalost, globoko razočaranje in še večjo nesigurnost vezano na zmožnost zanositve. To pogosto zelo stresno vpliva na moškega, ki je aktivno vključen v celoten proces in prav tako izkuša razočaranje in nemoč ob vsem kar se pri partnerici odvija. Pri tem se moški bori s svojimi občutki in je priča procesu skozi katerega gre partnerica. Na moških je dvoje, po eni strani se borijo s svojimi občutki in na svoj način obvladujejo stresne situacije, po drugi strani so priče in aktivno vključeni pri soočanjih s procesom skozi katerega gre partnerica, pri kateri opažajo vse večjo stiske in razočaranje.
Ta nehvaležen ponavljajoči se cikel upanja in razočaranja lahko zelo negativno vpliva na sam partnerski odnos in ga celo uniči. Prav pogosto se zgodi, da ženske postanejo oblastne in zahtevajo spolnost v plodnih dnevih. Lahko so razdražljive, ukazovalne in nezadovoljne, sploh če jim partner ne izpolni pričakovanj in ni sposoben spolnosti ob za njih primernem trenutku. Ob tem lahko tudi moški razvijejo tesnobo, ki se veže na spolnost. Ta občutek, da morajo biti za žensko na razpolago na ukaz in pod pritiskom, lahko negativno vpliva na njihovo zmožnost dobiti in zdržati erekcijo. To lahko kasneje vodi do nezadovoljstva pri ženski, ki se na to lahko negativno odzove z jezo, negodovanjem ali občutkom krivde.
In kaj lahko naredite, da vam bo v tem težavnem in zahtevnem obdobju lažje?
AKTIVNOSTI BREZ OTROK - Za ohranitev partnerske veze je pomembno, da se celoten partnerski odnos ne osredotoči izključno na prokreacijo in otroka. Odprite se odnosu, ki ostaja in romantično preživite konec tedna, ne odpovejte se zmenkom, presenečenjem, koncertom in drugim dogodkom, ki so vaju povezovali preden sta se odločila za družino. Predvsem pa vzdržujte v partnerskem odnosu povezovanje na področjih, ki niso na dojenčka osredotočena, aktivnosti, ki so lahko ključni dejavniki za vzdrževanje in uravnoteženost na tem prepogosto telesno in čustveno zahtevnem procesu na poti k otroku.
SPOLNOST ZARADI POVEZOVANJA - Ob neplodnosti sta želja in hrepenenje po otroku tako močna, da pogosto ne gre več za relacijsko spolnost, pač pa za ciljno usmerjeno reproduktivno spolnost, pri kateri odpadeta izraznost in čustveno uglaševanje. Dovolita si v vajin odnos preko spolnosti vrniti igrivost, naključnost in spontanost. Spolnosti naj postane izraz ljubezni in navezanosti med partnerjema, ki si delita intimnost in ranljivost. Naj bo njen namen doseganje polnosti občutkov seksualnega vznemirjenja in sprostitve.
ČASOVNI OKVIR - Prav tako je dobro, da si postavite neko časovnico, v katerem si označite do kdaj ste pripravljeni vlagati v zanositev. V kolikor si ne postavite nekega okvirja, se lahko ujamete v razmišljanju o ujetosti in z občutkom neskončnosti, ki lahko vodi v nemoč in depresijo.
DRUGAČNE POTI - Priporočljivo je, da si kot družina dovolita misliti tudi alternativne scenarije, ki vključujejo možnost, da postopki ne bodo uspešni in do zanositve ne bo prišlo. To pomeni, da partnerja dovoljujeta tudi možnost v katerem bosta šla v postopek darovane spolne celice, posvojitve, ali da boste bolj vključeni v življenja otrok vaših bližnjih, ali da prejmeta odločitev, da bosta živela brez otroka. V kolikor sta se odločila za življenje brez otroka, je dobro da si nekoliko začrtata pot po kateri bi želela, da se vajino življenje odvija, razvija.
NA PARTNERSKO TERAPIJO - Včasih je partnerstvo po vseh neuspešnih postopkih in razočaranjih močno iztrošeno, prav zato se lahko odločita, da bosta pozornost in energijo, ki ste jo usmerjali v prokreacijo spet usmerili v partnerski odnos in obnovitev vajine ljubezni. Četudi lahko to deluje kot zavora na poti k starševstvu, je nujno potrebno za ohranitev vajine veze.
Najbolša strategija za soočanje z neplodnostjo za oba partnerja je, da se zavežeta, da je dobrobit partnerske zveze vajina prioriteta. In ne pozabite – ni družine brez vaju dveh!