Kako ZAVRNITI, ne da bi rekli "NE".


Če spadate med tiste ljudi, ki v svoji komunikaciji pogosto uporabljajo zavrnitev, tvegate, da ste s strani drugih označeni kot nekooperativni, neprimerni, sebični. Verjetno nekateri izmed vas, tako označenih, to celo tudi ste. Vendar današnji članek ni napisan za vas. Prav tako ni napisan za tiste z zdravimi mejami, ki veste, kdaj reči "NE" kdaj "DA" in vas vaše odločitve čustveno ne obremenjujejo in ne motijo.

Vendar, če menite, da sodite v skupino tistih, ki imajo težave reči "NE" za stvari, za katere veste, da jih bi morali zavrniti, če se počutite preobremenjeni z zahtevami drugih in se počasi utapljate v odgovornostih katerim se ne morete izogniti, potem nadaljujte z branjem.

Pomislite, kako pogoste se znajdete v situaciji, v kateri vam je na prošnjo težko direktno odgovoriti z zavrnitvijo, odgovoriti z "NE" in se pri tem ne počititi slabo, krivo. Razlogov za to, da ne morete podati zavrnitve na asertiven način je več, vsi pa so temeljno povezani z občutkom krivde. Občutek krivde ni prijeten občutek, v naravi človeka pa je, da se mu skuša izogniti, tudi s tem, da si od drugega želi, da mu ta odpusti. Krivda služi močni družbeni funkciji v smislu nadzora našega vedenja, pri čemer je notranja motivacija v tem, da od drugega želimo vedeti, da nismo slabi ali vsaj ne popolnoma slabi. Četudi je krivda neprijetno občutje, je sestavni gradnik, ki sooblikuje naše dobro počutje in pomemben del zdravega psihološkega razvoja. Freud je občutek krivde videl kot znak, da je posameznik začel prevzemati odgovornost zase, za svoje občutke in konflikte ter za težke odločitve, ki jih je moral sprejeti; Carl Jung je dejal, da se razvoj in rast pojavljata samo takrat, ko smo sposobni prepoznati in poskušati popraviti svoje napake; Melanie Klein je videla krivdo kot del zdravega sprejemanja sveta, v katerem lahko človek obvladuje realno mešanico čustvenih izkušenj in s tem sprejema, da ta ni niti čista in vedno dobra, niti zla in vedno slaba. Iz vidika prepoznavanja komunikacijskih stilov in vedenja, pa lahko rečemo, da je občutek krivde zaveznik pasivnega in pasivno-agresivnega načina, in nam pri postavljanju asertivnega odziva lahko služi pri poimenovanju in prepoznavanju nam lastnih vrednot. To lahko povežemo z ugotovitvami nedavno objavljene študije (Harvard Business Review) ki pravi, da ljudje, ki se pogosto počutijo krive, delajo bolje in več, prav tako pa so nagnjeni k izgorelosti (Ang. burnout) in slabi samopodobi. Ko ne znamo podati zavrnitve, lahko da ob tem čutimo odgovornost do drugega na način, da ga ne želimo razočarati in v njegovih očeh izpasti slabi. Prav tako, pa lahko težavo z izrekanjem zavrnitve razumemo tudi relacijsko, da se nismo nikoli zares naučili, da bi se postavili za sebe in pri tem bili odločni - asertivni. To izvira iz strahu, da nas drugi ne bodo marali, če bomo rekli "NE", da bomo izpadli sebični. Skozi vse to so povezani doživljanje lastne vrednosti, samospoštovanje in sprejemnaje prošenj drugih ljudi.

Kakšni so lahko upravičeni razlogi, da začnete uporabljati zavrnitev kot del vsakodnevne komunikacije

Korektni odnosi - Pomislite, kolikokrat na vprašanje odgovorite pritrdilno in kolikokrat z zavrnitvijo. Če ste eden tistih ljudi, ki se hitro zaveže in obljubi, da bo nekaj naredil, potem pa ne more, pomislite, koliko razočaranja lahko s takšnim načinom prinesete v vaše odnose. To je izrazito pasivno-agresiven stil komunikacije, da se obvežete in dogovorite, da boste nekaj naredili, potem pa tega ne naredite in odpovete.

Namesto, da bi z jasnostjo že takoj osebi sporočili, da morate preveriti svoj urnik in ji naknadno sporočite svojo odločitev, s svojim neasertivnim odgovorom sogovornika zavajate. Ne samo, da ni pošteno do vas, tudi do njega ni. Vajin odnos izgublja na zaupanju in povezanosti. Zaradi vaše nezmožnosti reči "NE" brez slabe vesti, rečete "DA", in se nato dogovora ne držite, morda celo na tiho upate, da vas zaradi takšnih za sogovornika slabih izkušenj, ta ne bo več prosil za pomoč.

Hkrati si boste s tem opravičeno pridobili oznako: »nezanesljiv«, »ni vreden zaupanja«, "se ne drži dogovorov«. Z asertivnim zavrnitvenim odzivom si lahko prihranite nelagodje, ki vas čaka v nadaljnji komunikaciji, ko boste morali osebo, ki ste ji že obljubili svojo pomoč in na vas tudi računa, zavrniti.

Čimbolj pogosta uporaba - Pogosteje kot boste vadili asertivno zavrnitev, bolj bo ta postala del vaše vsakodnevne komunikacije. Še najbolje je, da na začetku čim pogosteje vadite zavrnitev in s tem pridobite na sami komunikacijski veščini in organizaciji svojega časa. Iz vidika dobrih odnosov je gotovo bolje, da po tem, ko ste izrekli zavrnitev in si premislili, osebo pokličete in ji vseeno ponudite svojo pomoč (kakor obratno).

Vodila pri podajanju zavrnitve na asertiven način:

  • Ko rečete "NE", mora vaš odgovor biti jasen, spoštljiv in umirjen.

  • Nikakor se za svoje stališče ne opravičujte. Bodite trdni, stojte za tem kar sporočate.

  • Tudi vaše telo naj sporoča enako, sogovornika glejte v oči, obrnite se proti njemu, stojte ali sedite vzravnano, sprotite napetosti, umirite ton glasu.

  • V asertivnem odzivu se ne branimo, zato ne bodite agresivni ali defenzivni v svoji komunikaciji, v tonu glasu. S tem bi namreč sogovorniku lahko sporočali, da se počutite ogroženo, in ga boste v komunikaciji izgubili.

  • Prav tako se sogovorniku ne opravičujte in ne pojasnjujte svoje odločitve, saj vas takšno dodatno pojasnjevanje in zapletanje zavede in boste z njim soustvarili zaključek, v katerem boste sprejeli nekaj, za kar nimate interesa, časa ali želje narediti.

  • Prizadevajte si, da v asertivni zavrnitvi oba s sogovornikom pridobita; vajin odnos bi se moral okrepiti, prav tako zaupanje in dostojanstvo vsake vpletene osebe.

  • Z asertivnim podajanjem zavrnitve si pri sebi želite izpolniti komunikacijski način prožnosti, kateri vam bo omogočil, da ste svobodni v izbiri in odločanju. Pri tem pa bi sogovorniku, ki je bil zavrnitve deležen, prav tako omogočili, da z vami ohrani zaupen in varen odnos, v katerem je lahko oboje: sprejet ali zavrnjen, in si tudi v prihodnje upa prositi, preveriti, vprašati.

Poglejmo si nekaj načinov, kako asertivno podati zavrnitev, ne da bi rekli "NE":

"Želim si, da bi se lahko zavezala temu, vendar sem prav zdaj močno preobremenjena in ne morem."

"Če bi me le prosili kakšen dan prej."

"Jaz resnično ne morem, morda bi bilo XY to v veselje, vprašaj njo. "

"Rada bi to naredila, vendar resnično nimam časa."

"V tem trenutku resnično ne morem reči da."

"Težko te zavrnem, vendar tega resnično ne morem sprejeti.«

"Preden rečem da, naj preverim svoj koledar."

"Ujela si me v slabem času, če obstaja kaj, s čimer ti lahko pomagam v prihodnosti, mi to prosim povej."

"Ne želim se zavezati in te potem razočarati."

"Oh, želim si, da bi lahko. Mogoče drugič. "

"Sliši se kot nekaj, v čemer bi res uživali in bi naredila z veseljem, toda trenutno res ne morem prevzeti nobenih novih obveznosti."

"Rada bi pomagala, vendar sem že drugje obljubila pomoč."

"Ne morem (glede na to prošnjo), vendar lahko (nekaj, kar ste pripravljeni storiti)."

"Dovoli, da razmislim o tvoji prošnji in ti sporočim kdaj lahko (dan ali datum)."

"Sliši se kot odlična priložnost, vendar bom tokrat morala izpustiti."

In pomnite! Bolj kot boste sami pri sebi spoštovali in upoštevali svoje potrebe in hkrati cenili svoj čas, lažje boste rekli »NE« brez slabe vesti in občutkov krivde.

#asertivnost #asertivnakomunikacija #krivda #samozavest #lastnavrednost #komunikacija #odnos

KONTAKT

dr. Stvarnik Alja

Psihoterapevtske storitve, Axioma plus d.o.o.

Telefon: 051 326 155

alja.stvarnik@axioma-plus.com

ORDINACIJA

Trg mladinskih delovnih brigad 14, Ljubljana

NOSILEC DEJAVNOSTI

Axioma plus d.o.o.

Hladnikova c. 35, 1000 Ljubljana

MŠ: 3643727000 | DŠ​: 62176471

TRR: SI56 0510 0801 2916 512, Abanka d.d.

  • Facebook
KONTAKTNI OBRAZEC
Pišite in mi zastavite svoja vprašanja, ali se prijavite na srečanje. Izpolnite vsa polja. Kontaktirala vas bom v najkrajšem možnem času.

Obrazec bo poslal vaše navedene podatke in vsebino sporočila na kontaktni naslov spletne strani.

Podatke potrebujemo, da vam lahko odgovorimo. Vaših podatkov za druge namene ne obdelujemo in jih ne posredujemo tretjim osebam.

Spletna stran se nahaja na https povezavi in je s tem zaščitena pred krajo podatkov.

PRIDRUŽITE SE NAM NA FACEBOOK-U

2020 © dr. Stvarnik Alja, Psihoterapija in psihoterapevtske storitve.  

Vse pravice pridržane.