Kako prepoznati pasivno-agresivno vedenje in se ohraniti v takem odnosu.

Updated: Sep 28, 2019


S pasivno-agresivnim vedenjem se lahko srečamo v različnih življenjskih situacijah in odnosih. Takšno vedenje je lastno moškim kot ženskam in ni pogojeno s spolom in spolnostjo. Kako prepoznati in komunicirati z osebo, katere prevladujoči komunikacijski slog je pasivno-agresiven?

Večina nas je dobra pri odkrivanju vedenj, ki so očitno agresivna ali očitno pasivna. Pri obeh se bomo predvsem počutili slabo, saj bomo pri agresivnih deležni žalitev, poniževanja in kritike, pri pasivnih pa zadržanosti, odsotnosti in neodzivnosti. Pri obeh navedenih komunikacijskih slogih in vedenjih bomo nekako vedeli kako se počutimo in pa tudi, zakaj se tako počutimo, zakaj nismo v redu. Kontrast temu je kombinacija obeh omenjenih slogov. Ko smo izpostavljeni pasivno-agresivnem komunikacijskem slogu in vedenju bomo ostali zmedeni, saj se bomo počutili slabo, prav tako pa si ne bomo znali ovrednotiti zakaj se tako počutimo. Pasivno agresivno vedenje je manipulativno. Uporablja se z namenom kontrole nad drugim človekom in njegovimi čustvi, ter željo po vplivanju na njegovo vedenje. Velik del pasivne-agresije je pripisati slabim sposobnostim učinkovite komunikacije. Pasivno-agresivno reakcijo lahko izzove situacija v kateri se bi oseba morala izpostaviti na način, da mora prošnjo zavrniti. Za njih zna biti resnično težko izraziti nestrinjanje, reči »Ne« brez slabe vesti, zavrniti prošnjo, dati negativen odziv, se pritožiti nad nečim, izraziti, da jim nekaj ni všeč. V njihovem vedenju ostaja, da raje, kakor, da bi izrazili kar zares mislijo in čutijo, odgovorijo na situacijo tako, da se ob njih druga oseba počuti »čudno« ali pa da jo postavijo v čudno situacijo. Za tem se skriva globoka rana, ki je vezana na strah pred tem, da ne bi bili sprejeti ali sprejemljivi v temu kako so. Sprejetost je tisto, kar jim določa lastno vrednost.

Kje vse se lahko srečamo s pasivno-agresivnim vedenjem.

Pasivno-agresivno vedenje lahko doživljamo v različnih odnosih: v družini med družinskimi člani, s prijatelji in znanci, tudi v delovnem okolju s sodelavci. Pri tem vselej ostajamo z mešanimi občutki in neskladnostjo med tem, kar nam oseba verbalno sporoča in tistim, kar s celim telesom (držo, barvo, tonom in jakostjo glasu) sporoča. Kadar pri osebi zaznate takšne ponavljajoče situacije, ki v vas pustijo mešane občutke in za to vedenje ne najdete tehtnih razlogov, imate opraviti s človekom katerega prevladujoče komunikacijski slog in vedenje je pasivno-agresivno. Pasivna-agresivnost je težnja po posrednem izražanju sovražnosti preko dejanj, kot so subtilne žalitve, odigravanje užaljenosti in otožnosti, trma ali namerno neizpolnjevanje zahtevanih nalog. Pasivno-agresivno vedenje je implicitno, posredno, zato ga je težje prepoznati. Da bi vam pomagali prepoznati tovrstno vedenje in komunikacijski slog, podajamo nekaj najpogostejših vedenj in primerov, ki vam lahko pomagajo pri prepoznavanju in soočanju z njim.

Niso vse pasivno-agresivne osebe v svojem delovanju zlonamerne.

Ločimo dva tipa pasivno-agresivnih oseb. Prvi tip so osebe, ki so v svojem delovanju zlonamerne, lahko jih poimenujemo tudi agresivno pasivno-agresivni tip. Njen namen je, da v drugemu skuša povzročiti določene negativne čustvene reakcije in vedenja, kot npr. da se druga oseba razjezi, užali, počuti nemočno, krivo, dolžno, v podrejenem položaju, prav tako pa s tem vplivati na njeno vedenje. Pasivno-agresivna oseba na razne načine projicira lastne občutke jeze, užaljenosti, nemoči, idr. na prejemnika, in ne izrazi kar jo resnično bremeni. Takšno ogroženost lahko zaznajo ob prošnjah in zahtevah, pri katerih začutijo, da so neupravičene, nepoštene in nepravične. Raje, kakor da bi izrazili svoje poglede in čutenja, jih bodo potlačili, sogovornika pa zavrnili na osebni ravni.

Povod za pasivno-agresivno vedenje niti ni nujno, da je v trenutnem odnosu. Pogosto se pri taki vrsti komunikacije iz tuje situacije prenesemo občutke k drugemu naslovniku. Nekaj primerov: Tašča vašemu partnerju (odnos mati-sin) ne bo dvigovala telefona in mu nato ob srečanju očitala, da je nič ne pokliče. Ali pa, na hodniku v službi že četrtič v zadnjem tednu srečate sodelavko iz druge pisarne (odnos med sodelavci), ki vas ne pozdravi. Morda gre za naključje, vendar pri sebi čutite, da je nekaj narobe. Prav tako kot primer vplivanja na vedenje drugega lahko vzamemo očitke očeta do odraslih otrok, na način: »Do mame bi pa res morali biti bol pozorni! Po vseh žrtvovanjih, ki jih je naredila za vas. Joj, kako ste sebični!«. Tovrstna komunikacija pokaže, kako oseba z negativnim označevanjem tujega vedenja skuša vplivati in nadzorovati odziv tistim, ki so jim bili očitki in kritika izrečeni. Zlonamerna pasivna-agersivnost vselej dobi nov zagon, kadar v svojem delovanju vzdržuje navidezno nedolžnost, pri tem pa ji uspeva bodisi obvladovati drugo osebo, bodisi stopnjevati konflikt.

Ali pa: V službi me razjezijo. Namesto, da bi jezo pustila tam in jo naslovila na osebo s katero sem imela konfliktno situacijo, pridem domov in se obregnem ob moža. Rečem mu: »Ja kaj si pa počel cel dan?« Mož se brani, in reče, »Saj sem šele dobro prišel iz službe. Nisem mogel kaj veliko početi doma. A želiš povedati, da nisem nič pospravil, da sem len?«. Na to odgovorim: »Si pa res nataknjen in preobčutljiv. Vse kar sem vprašala je bilo, kaj si počel cel dan. S tabo je res težko, sploh se ne bom več ukvarjala s tabo.«. Takšen tip pogovora, lahko označimo kot agresivno pasivno-agresiven stil, saj je namen ustvariti v sogovorniku jezo, izzvati spor in ga s tem spraviti v delovanje in s tem kontrolirati.

Drugi tip je pasivno agresivno-pasivni tip, ki v svojem vedenju nima namena škodovati in prizadeti, vendar v sogovorniku navkljub temu lahko izzove razdražljivost in frustracijo. Taka oseba se vas bo trudila nadzorovati in manipulirati, vendar ne z namenom, da bi vam škodovala. Lahko se pretvarja, da je vse v redu, vendar jih bo prav govorica telesa ali ton glasu s časom izdala, da ni vse tako kakor pravijo. Kadar boste k takemu človeku pristopili in si želeli, da bi se odprl in vam zaupal, kako se zares počuti, znate naleteli na določeno stopnjo odpora. Primer je mlado dekle, ki si želi zaroke in je zaradi tega pri sebi vedno bolj nesrečna. Tega svojemu fantu ne zaupa, pač pa čaka, da bo on sam to prepoznal in naredil korak. Ko fant zazna njeno nenaklonjenost in nenavadno razpoloženje, za katerega ne ve, čemu ga bi lahko pripisal, jo vpraša, če je z njo vse v redu in kaj je narobe. Ona odgovori: "Vse je v redu! Nič ni narobe.". Posledica njenega vedenja je, da fant postane manj prepričan o njunem odnosu, saj je to kar izraža z besedami in kaže z vedenjem neusklajeno s tem, kar on ob njej doživlja. Tako ga pušča z mešanimi občutki in negotovostjo. Prav tako negativno vpliva na kakovost njunega odnosa, saj sta po tem slabše, manj povezana, povsem v nasprotju s tem, kakor si dekle želi.

3 očitne značilnosti pasivno-agresivnega vedenja

Negativna naravnanost – mrkogledost, pesimizem in kritika Skrajno težko je vztrajati ob ljudeh, ki so mrkogledi, nerazpoloženi ali hitro spremenljivega razpoloženja. Še posebaj težko pa nam je, kadar smo v za nas pomembnih odnosih obdani z ljudmi, ki se tako praviloma obnašajo. To se kaže tako, da se dotična oseba na vaš nedolžni komentar, vprašanje ali pripombo odzove na nekoliko negativni način. Oseba, ki je negativno naravnana se ne smehlja, tudi ko nekdo pove šalo in se preostali del družbe glasno smeji. Ljudje, ki so do življenja pretežno negativno naravnani, to kažejo z žalostnim vedenjem, se vselej in nad vsem nekoliko pritožujejo, niso z ničemer povsem zadovoljni, to tudi izražajo. Ljudje okoli njih se hitro počutijo nelagodno in žalostno, ne da bi vedeli, zakaj se tako počutijo.

Prefinjene subtilne žalitve Večina nas ve, kdaj smo očitno žaljivi. Toda subtilne žalitve je težje prepoznati za to, kar so. Moški se lahko pretvarja, da vam da kompliment, toda ko dobite priložnost, da o tem razmislite, se zavedate, da vam je dal prikrito žalitev. Na primer, ob pogovoru vam mož pove, da ste skuhali dobro kosilo (kompliment), nato pa doda »skoraj tako dobro kot mamino« (subtilna žalitev). Subtilna žalitev lahko vsebuje tudi skrito ali pol skrito sklicevanje na vaše najšibkejše točke. Recimo, da ste kupili za otroka obleko iz druge roke, prijateljica pa kupuje izključno nove obleke. Ob pogovoru vaša prijateljica pogosto naredi nepomembno sklicevanje na to, kje kupujete za svojega otroka (subtilna žalitev).

Deležni ste »tihe maše« V standardni obliki je t.i. »tiha maša« stanje popolnega ignoriranja drugega, pri čemer se to izraža skozi zavračanje in v celoti prekinjeno komunikacijo, morda celo zavračanjem njihove prisotnosti. Ta vrsta tihe obravnave ni posebej pasivno-agresivna, saj je zelo eksplicitna. Vendar pa obstajajo bolj subtilni načini, na katere vas lahko oseba izpostavi molku. Kot je primer s sodelavko, ki vas na službenem hodniku ob srečanju večkrat prezre. Je bilo to zgolj naključje? Lahko ima ta ista sodelavka neprimerne pripombe, kar je lahko namerno ali nenamerno. Enako se lahko zgodi na sestankih ali med drugimi interakcijami. Ta sodelavka lahko namerno ignorira nekatere vaše komentarje, vendar ker je pri tem nekonsistentna ne morete resnično povedati, ali je to storila namerno ali ne.

3 napotitve kako sobivati v odnosih, kjer se soočate s pasivno agresijo

Osredotočili smo se na nekatere primere in okolja v katerih smo zabeležili pasivno-agresijo. To isto vedenje se pogosto kaže tudi v odnosih med družinskimi člani in v prijateljstvih. Vzrok za to je lahko zavist, ljubosumje, osnovna osebnostna motnja ali zdravilo, ki povzroča pasivno-agresivno vedenje kot stranski učinek - na primer, oseba ima lahko napačen odmerek antipsihotikov. Kateri je najboljši način za obravnavo nekoga, ki je pasivno-agresiven? Nekaj napotitev kako zaščititi sebe in preživeti v takšnem odnosu.

Struktura odnosa in postavljanje meja v odnosu Ko odkrijete jasen vzorec pasivno-agresivnega obnašanja, je čas, da ugotovite, kakšno vrsto odnosa želite imeti s to osebo, če želite ohraniti razmerje sploh, in narediti proaktivne odločitve s svojim relacijskim zdravjem in dobrim počutjem.

Zgodnje prepoznavanje pasivno-agresivnega vedenja in postavljanje meja v odnosu Z željo po trajnih in zdravih odnosih lahko spregledamo znake pasivno-agresivnega vedenja. Ko odkrijete jasen vzorec pasivno-agresivnega obnašanja, je čas, da ugotovite, kakšno vrsto odnosa želite imeti s to osebo in ali z njo sploh želite ohraniti odnos.

Ne bodite žrtev, sprožilec in tarča pasivno-agresivnega človeka V romantičnih odnosih si pasivni agresivne osebe podzavestno izberejo partnerja, ki si ga bodo podrejali in ob katerem bodo svoje vedenje lahko vzdrževali. To se zgodi nezavedno, pri čemer lahko ob partnerju odigravamo kritika in sodnika; skrbnika in rešitelja ali mučenika. Odgovornost je obojestranska, saj si tudi partner na nezavednem izbere človeka, ki mu je po temeljnem vzdušju znan in ga čuti kot domačega. Delo je na obeh straneh, na prepoznavanju in spreminjanju vedenja. Če menite, da ste v partnerskem odnosu, kjer je pasivna-agresivnost prevladujoči slog vaše boljše polovice, je pomembno, da se o tem poučite in izberete načine komunikacije, s katerimi ne boste dodatno krepili in netili pasivno-agresivnega vedenja. To lahko naredite tudi z obiskom zakonske družinske terapije, kjer bosta lahko ob podpori terapevta pogledala v vajin odnos in bolečino, ki jo nosita. Za dober partnerski odnos je pomembno, da raziskujte tudi svojo vpletenost, soodgovornost za odnos. Vprašajte se »Kako s svojo komunikacijo prispevam in krepim partnerjev pasivno-agresiven odziv?«.

Ignoriranje vedenja ali odmik Na žalost ob pasivno-ageresivnemu človeku, ki čustveno ne zdrži kritike, ne bo pomagalo, da se izpostavimo in odkrito povemo kaj ob njemu doživljamo in kako se počutimo. Morda se na nekem nivoju svojega vedenja zavedajo, vendar če na drugi strani ni pripravljenosti po spremembi pasivno-agresivnega vedenja, lahko vaša reakcija še dodatno okrepi njegovo pasivno-agresivno vedenje, tudi tako, da se obrne proti vam. Če s človekom niste preveč vpleteni in , če njegovo vedenje ne vpliva na vašo psihično stabilnost, ter ste se odločili ohraniti ta za vas pomemben odnos, potem je eden od načinov, da se pretvarjate, da vedenja ne opazite, ga ignorirate. V kolikor menite, da človek s svojim vedenjem in pritiski negativno vpliva na vaše duševno zdravje in stabilnost, potem ignoriranje vedenja ni prava izbira. Takrat je najbolj primerno, da ocenite kako se od osebe odmakniti in odmaknjenost vzdrževati. Če je agresor sodelavec, ki dela blizu vas, vprašajte, ali vas lahko premestite v drug prostor na svojem delovnem mestu, tako da vam ni treba ves čas biti okoli osebe. To bi lahko rešilo problem. Če vas ne morejo premakniti, se lahko po najboljših močeh potrudite, da z njim prebijete kar se da malo časa. Vsaka interakcija mora biti profesionalna in do točke, ki bo agresorja odvračala od stopnjevanja pasivno-agresivnega vedenja.

Čeprav pasivno-agresivna razmerja niso prijetna, obstaja veliko učinkovitih veščin in strategij, ki jih lahko uporabite, da zmanjšate njihovo škodljivost. S tehnikami asertivne komunikacije , zakonsko ali družinsko terapijo boste pridobili njihovo pozornost, jih pritegnili k sodelovanju, hkrati pa povečali svojo samozavest, zbranost in se opolnomočili pri reševanju za vas pomembnih odnosov.



KONTAKT

dr. Stvarnik Alja

Psihoterapevtske storitve, Axioma plus d.o.o.

Telefon: 051 326 155

alja.stvarnik@axioma-plus.com

ORDINACIJA

Trg mladinskih delovnih brigad 14, Ljubljana

NOSILEC DEJAVNOSTI

Axioma plus d.o.o.

Hladnikova c. 35, 1000 Ljubljana

MŠ: 3643727000 | DŠ​: 62176471

TRR: SI56 0510 0801 2916 512, Abanka d.d.

  • Facebook
KONTAKTNI OBRAZEC
Pišite in mi zastavite svoja vprašanja, ali se prijavite na srečanje. Izpolnite vsa polja. Kontaktirala vas bom v najkrajšem možnem času.

Obrazec bo poslal vaše navedene podatke in vsebino sporočila na kontaktni naslov spletne strani.

Podatke potrebujemo, da vam lahko odgovorimo. Vaših podatkov za druge namene ne obdelujemo in jih ne posredujemo tretjim osebam.

Spletna stran se nahaja na https povezavi in je s tem zaščitena pred krajo podatkov.

PRIDRUŽITE SE NAM NA FACEBOOK-U

2020 © dr. Stvarnik Alja, Psihoterapija in psihoterapevtske storitve.  

Vse pravice pridržane.