Z asertivnostjo do zdravih odnosov in k dvigu samozavesti

Updated: Oct 2, 2019


Komunikacija je zelo pomembna pri povezovanju z drugimi, saj preko nje prenašamo sporočila, prav tako pa lahko vzpostavi in gradi, ali pa prekine odnos.

Ljudje pri vsakokratni komunikaciji uporabljamo različne komunikacijske stile, od katerih je prav asertiven tisti, s katerim izkažemo spoštovanje in gradimo zaupanje. Za razliko od ostalih komunikacijskih stilov (pasivnega, pasivno-agresivnega, agresivnega in manipulativnega) pri katerih ne gradimo zdravega odnosa, je to način, ki je v svojem bistvu spoštljiv, neposreden, pošten, odprt, ne ogroža in ni obramben.

Ključi asertivnega vedenja in komuniciranja

Skladnost tega kar povem in čutim in kar želim povedati

Pogosto se lahko znajdemo v situaciji, v kateri ne izrazimo resnično tega, kar bi povedali, če ne bi imeli zadržkov, ki nam to onemogočajo. Resnicoljubnost je pogosto vezana na dejstva, iskrenost pa na notranje doživljanje in našo namero. Pogosto je varneje vztrajati v izogibanju, kakor povedati tisto kar res mislimo in čutimo in hkrati stati za tem, kar smo povedali. Razlogi za to so lahko:

- s svojim odzivom ne želimo prizadeti,

- želimo se izogniti konfliktu,

- želimo biti všečni in se izogniti obsojanjem in kritiki na svoj račun,

- bojimo se, da bi naredili napako, se zmotili,

- nikogar ne želimo izpostaviti ali obremeniti,

- ne želimo ogroziti odnosa,

- za to ne želimo zapravljati svojega časa in energije.

Kadar se besede ne ujemajo z notranjim doživljanjem sogovorniku pošiljamo mešano sporočilo. Na primer, počutite se slabo, a na vprašanje: »Kako si?!«, odgovorite, da ste v redu. Četudi celo vaše telo sporoča, da niste v redu. Lahko pa je situacija tudi obratna. Med tem, ko pripovedujete nekaj žalostnega, se zasmejite. V obeh primerih je naš sogovornik zmeden in ne ve, kako se odzvati. Prav tako je to lahko povod, da morda ne čuti, da vam lahko zaupa.

Zapomnite si! Jasen in ljubezniv asertiven odziv, s katerim izražate skladnost povedanega in notranjega doživljanja, je za sogovornika mnogo manj žaljiv in boleč, kot izogibavajoče vedenje, prežeto z mešanimi občutki.

Vljudnost

Namen komunikacije je posredovanje informacij in čustev, ne pa žaljenje, maščevanje ali razvrednotenje sogovornika. Poslušanje je ena ključnih veščin asertivnega komuniciranja. Če ne poslušate sogovornika, ga boste zagotovo izgubili. Prav tako je ključ za učinkovito komunikacijo, da v pogovor aktivno vključite sogovornika. To boste najlažje storili tako, da ga obravnavate enakovredno in s spoštovanjem. Četudi izrekate kritiko, je bolj verjetno, da bo ta upoštevana, če jo boste podali konstruktivno.

Jasnost in neposrednost

Če želite doseči svoj namen, bodite v svoji komunikaciji neposredni. Ne postavljajte vprašanj, ne namigujte in ne govorite abstraktno. Namesto »Bi želel iti v kino?« kar je dvoumno glede tega, ali želite vi iti ali ne, recite: "Nocoj želim iti v kino."

Naredite jasno izjavo o tem: kaj mislite, čutite, potrebujete ali želite.

Večina komunikacij se skrči na te štiri bistvene elemente. Lahko seveda tudi pojasnite, zakaj.

Aktivno poslušanje

Spoznavanje vašega sogovornika je bistvenega pomena. Da bi vas slišal, morate slišati. Pri uspešni komunikacijo, mora imeti sogovornik občutek, da ga poslušamo in se zanj zanimamo. Poslušajte s pozornostjo in s spoštovanjem. Pomemben je tudi očesni stik s sogovornikom. Poskrbimo, da mu ne skačemo v besedo in ga ne prekinjamo. Postavljamo odprta vprašanja ter s povzemanjem povedanega preverjamo, ali smo ga pravilno razumeli. Prav s parafraziranjem in ponavljanjem tega, kar nam je bilo povedano, izkazujemo interes in zanimanje za sogovornika, s tem tudi preverjamo, če smo povedano pravilno razumeli in interpretirali. Sogovorniku s tem tudi sporočamo, da smo pristni in zainteresirani za problematiko, s čemer posledično pridobimo njegovo zaupanje.

Pomembno je tudi kdaj in v kakšnih okoliščinah izvedete pogovor. Priporočljivo je, da pomembnega pogovora ne začnete v avtomobilu ali medtem, ko nekdo gleda televizijo, je za računalnikom ali kako drugače zaseden. Za pogovor si vzemite prostor in čas, sogovorniku pa lahko tudi že v naprej poveste, da bi se o nečem želeli pogovoriti. Tako boste vljudni in boste dobili celotno njegovo pozornost.

Celovitost in prevzemanje odgovornosti

Prevzemite odgovornost za svoja čustva, misli, potrebe, ideje in se hkrati zavedajte svojih pravic in dolžnosti. Lahko bi rekli, da je to najtežji element asertivne komunikacije. Prevzemanje odgovornosti za svoja čustva, misli, potrebe in ideje. To najlažje naredimo z uporabo t.i. »Jaz« stavkov. Jaz stavki redkeje izzovejo odpor ali grožnjo, namesto tega pa spodbujajo odkritost, intimnost in odprtost v odnosu. Ko navedete svoja čustva ali zavzamete stališče drugi ne čutijo tako velike potrebe, da bi se branili in opravičevali, ker govorite samo o sebi.

Jaz stavki: Sporočilo, ki ga podajamo je prvoosebno, jasno, specifično :»ko«, »kadar«, nanaša se na situacijo, ne na osebo, namesto ampak, ki prekine tok sporočila, uporabimo besedo »in«, »vendar«.

Primer:

»Jezi me, kadar ignoriraš moje ideje, ker mi to daje občutek, da me ne spoštuješ.«

»Jaz sem razočarana, ker danes nisi pomil posode, ker mi to daje misliti, da ne spoštuješ dogovorov vezanih na delitev dela pri skrbi za dom.«

V določenih situacijah so tudi jaz stavki neprimerni. Te je še posebej težko uporabiti, kadar smo čustveni. Takrat je bolje počakati in razmisliti o tem, kaj čutite in kakšen izid pogovora bi si želeli. Prav tako je vredno pretehtati, ali je odnos dovolj varen in vreden samorazkrivanja. Kadar namreč sogovornik sporočila ne sprejme, se lahko čutimo zavrnjeni kot oseba, še posebej, če ima slabo samopodobo.

In kakšen stil komunikacije je vam blizu?

Preberite si naslednje trditve in pomislite, kako bi se v določeni situaciji odzvali in kako počutili.

  • Pri delu ste naredili nekaj narobe. Ste zato jezni nase?

  • Od nadrejenega ste dobili kritiko na svoje delo. Ste zato užaljeni?

  • Partner vam je pripravil presenečenje. Mu izrečete kompliment in ga za to pohvalite?

  • Nadrejeni vas prosi, da opravite delo zunaj delovnika. Termin se vam prekriva z nekim drugim opravkom, zato mu ne boste mogli ugoditi. Ali se pri izrečeni zavrnitvi počutite krivo, dolžno, da bi delo vseeno morali opraviti?

  • Ste v družbi znancev, pogovor se naveže na temo o kateri imate mnenje. Ga boste raje zadržali zase?

  • Za dobro opravljeno delo vas še posebej pohvalijo. Ali pri tem zardite in pohvalo sprejmete s ponižnostjo?

Če ste na vsaj dve od zgornjih trditev odgovorili pritrdilno, potem vaš prevladujoči komunikacijski stil ni asertiven.

Dobra novica pa je, da se asertivnega odziva in vedenja lahko priučimo. Kot vsaka veščina, tudi ta zahteva svoj čas. Vendar je to dobro investiran čas! Kajti to je komunikacijska veščina, ki vam bo pomagala pri samozavestni komunikaciji, kar bo pozitivno vplivalo na vašo samopodobo in samozavest ter izboljšalo vaše odnose.

Članek je povzet po https://www.gracepointwellness.org/51-family-relationship-issues/article/56559-6-keys-of-assertive-communication.

#asertivnakomunikacija #asertivnost #samozavest #dobriodnosi #uspeh

KONTAKT

dr. Stvarnik Alja

Psihoterapevtske storitve, Axioma plus d.o.o.

Telefon: 051 326 155

alja.stvarnik@axioma-plus.com

ORDINACIJA

Trg mladinskih delovnih brigad 14, Ljubljana

NOSILEC DEJAVNOSTI

Axioma plus d.o.o.

Hladnikova c. 35, 1000 Ljubljana

MŠ: 3643727000 | DŠ​: 62176471

TRR: SI56 0510 0801 2916 512, Abanka d.d.

  • Facebook
KONTAKTNI OBRAZEC
Pišite in mi zastavite svoja vprašanja, ali se prijavite na srečanje. Izpolnite vsa polja. Kontaktirala vas bom v najkrajšem možnem času.

Obrazec bo poslal vaše navedene podatke in vsebino sporočila na kontaktni naslov spletne strani.

Podatke potrebujemo, da vam lahko odgovorimo. Vaših podatkov za druge namene ne obdelujemo in jih ne posredujemo tretjim osebam.

Spletna stran se nahaja na https povezavi in je s tem zaščitena pred krajo podatkov.

PRIDRUŽITE SE NAM NA FACEBOOK-U

2020 © dr. Stvarnik Alja, Psihoterapija in psihoterapevtske storitve.  

Vse pravice pridržane.